Obvestila NIJZ

BOLEZNI USTNE VOTLINE IN SKRB ZA USTNO ZDRAVJE

Ustna votlina predstavlja začetek prebavne poti in opravlja pomembno vlogo v življenju posameznika. Zobje so pri tem ključnega pomena, saj so potrebni za grizenje in žvečenje, opravljajo pomembno vlogo pri oblikovanju glasov in vplivajo na izgled obraza. Bolezni v ustni votlini pa imajo tudi vpliv na splošno zdravje posameznika.

Med najpogostejšimi boleznimi ustne votline sta prav gotovo karies in parodontalna bolezen. Pri kariesu gre za razgradnjo trdih zobnih tkiv, medtem ko je parodontalna bolezen proces v okolici zoba. Obe bolezni pa nezdravljeni vodita v izguba zob in nastanek težav pri prehranjevanju, govorjenju in vsakdanjem življenju. Bakterije prisotne v zobnih oblogah in njihovi produkti predstavljajo ključni dejavnik pri nastanku obeh najpogostejših bolezni, zato je zelo pomembno njihovo natančno, pravilno in redno odstranjevanje z umivanjem zob.

Zobe umivamo vsaj dvakrat dnevno, nujno pred spanjem. Pri umivanju uporabljamo zobno krtačko, pasto, ki vsebuje fluoride in zobno nitko ali medzobno krtačko. Zobno krtačko zamenjamo vsaj, ko se razporeditev ščetin močneje spremeni. Pozornost posvetimo vsem zobnim površinam, kar pomeni, da mora umivanje trajati vsaj 2 minuti. Pri uporabi fluoridih zobnih past pri otrocih je potrebno omeniti, da so njim namenjene posebne paste z nižjimi koncentracijami. Do dveh let starosti tako uporabljamo za grahovo zrno paste s 500 ppm fluoridov, od drugega do 6 leta starosti pa za grahovo zrno paste s 1000 ppm fluoridov. Po šestem letu starosti lahko uporabljamo paste za odrasle, ki jo na ščetko nanesemo v dolžini 1-2 cm. Po umivanju zob se izogibamo obsežnemu splakovanju z vodo, ampak le izpljunemo višek zobne paste.

Za ustno higieno pa morajo redno skrbeti tudi tisti, ki nosijo proteze. Najbolje je, če protezo takoj po jedi umijemo pod tekočo hladno vodo. Pri tem moramo, da nam ne pade iz rok, saj se hitro poškoduje ali prelomi. Protezo je priporočljivo tudi vsaj enkrat dnevno očistiti z zobno krtačko, ampak brez zobne paste.. Skrbno očistimo čisto vse površine proteze. Če uporabljamo pritrdilne paste odstranimo tudi morebitne ostanke paste. Za dodaten učinek občasno protezo očistimo tudi s čistilnimi tabletami. Te uporabljamo v skladu z navodili proizvajalcev, dobro moramo splahniti morebitne ostanke čistilnega sredstva pred uporabo. Kadar proteze ne nosimo jo shranimo v posodo ali kozarec v katerem imamo natočeno vodo. Pri umivanju in shranjevanju proteze se izogibamo uporabi vroče vode, saj lahko poškoduje protezo in spremeni tudi njeno obliko.

Dosledna skrb za izvajanje ustne higiene prispeva k boljšemu ustnemu zdravju in prihranim marsikatero težavo in bolečino. To velja tudi pri posameznikih, ki imajo svoje manjkajoče zobe nadomeščene s protezo. Upoštevanje nasvetov pri nosilcih protez namreč omogoča daljše in uspešnejše nošenje protez.

Martin Ranfl, dr.dent.med., spec.

Nacionalni inštitut za javno zdravje OE Murska Sobota

Kako se zaščiti pred soncem v letošnjem poletju?

Podatki kažejo, da število novih primerov raka kože, ki je ena najhujših posledic izpostavljanja UV sevanju, v zadnjih desetletjih narašča tako v svetu kot tudi v Sloveniji.

Sonce nas razvaja z vsem svojim sijajem. Njegova toplota sicer prija, vendar ne pozabimo na zaščito pred močnimi sončnimi žarki. Pri aktivnostih na prostem, na poti v službo, na sprehodu, tudi klepetu ob kavi s prijatelji lahko izpostavljenost soncu brez ustrezne zaščite privede do sončnih opeklin.

Sonce ima poleg koristnih učinkov (nastanek vitamina D, dobro počutje, svetloba, toplota) tudi škodljive učinke na zdravje ljudi. Prekomerno izpostavljanje UV žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči, imunski sistem. UV sevanja z našimi čutili ne zaznavamo.Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka in povzroča prezgodnje staranje kože.

Število novih primerov raka kože v zadnjih desetletjih, tako v Sloveniji kot drugod po svetu, narašča. S pravilnim samozaščitnim ravnanjem lahko zmanjšamo ali preprečimo pojav škodljivih učinkov UV sevanja na naše telo in ostanemo zdravi. Zato odsvetujemo rabo solarijev in sončenje, opozarjamo pa tudi na redno in pravilno zaščito pred soncem že od zgodnjega otroštva.

• Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro. Moč UV sevanja je takrat največja. Upoštevajmo pravilo sence: »Kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco.« Aktivnosti na prostem opravimo pred 10. oz. po 16. uri.

• Izberimo primerna oblačila in pokrivala.Oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, glavo pokrijmo s širokokrajnim klobukom (7,5-10 cm) ali pokrivalom vlegionarskem kroju, kadar se ne moremo umakniti v senco.

• Zaščitimo svoje oči. Zaščitimo oči s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE, UV400) in oblike, ki onemogoča dostop sončnega sevanja v oči tudi s strani.

• Kemični varovalni pripravki: Za zaščito pred soncem (kreme, geli …) naj služijo le kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine. Niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu. Ščitijo naj pred UVA in UVB žarki in naj imajo sončni zaščitni faktor 30 ali več. Pomembna je zadostna količina nanosa (5 ml – to je ena čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo) in ponovno nanašanje (po kopanju, močnem potenju, brisanju oziroma vsaki dve uri).

• Ne sončimo se namerno.

• Odpovejmo se uporabi solarija.

• Dnevno spremljajmo napovedi UV indeksa in ustrezno prilagodimo zaščito. Vrednost indeksa 5-6 izraža zmerno, 7-9 visoko, višje vrednosti pa zelo visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja.

Redno pregledovanje kože: Poleg zaščite pred soncem je pomembno mesečno samopregledovanje kože, sluznic in nohtov. Če opazimo znamenje, ki se razlikuje od ostalih, hitro raste v širno ali se debeli, ima več rjavih odtenkov, ni simetrične oblike in ostrih robov, je vlažno ali krvavi, kot tudi morebitne kraste ali rane, ki se ne celijo, bulice in zatrdline na koži, luščeča žarišča, ki občasno krvavijo, jih pokažimo zdravniku.

Uredila: Jadranka Jovanović

Nacionalni inštitut za javno zdravje OE Murska Sobota

Vir: www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/priporocila_za_zascito.pdf

Želite izvedeti, zakaj imajo nosečnice težave s prebavo?

Kako si ob težavah s prebavo v nosečnosti lahko pomagate

Hormon progesteron, ki je zaščitnik nosečnosti, saj preprečuje krčenje maternice in s tem prezgodnji porod, oslabi tonus gladkega mišičja, kar pomeni, da lahko povzroči zastajanje krvi (krčne žile, hemoroidi), zastajanje urina, pa tudi upočasnjeno peristaltiko črevesja kar vodi v zaprtje ter oslabi zapiranje ezofagealnega sfinktra, t.j. poklopca nad želodcem, zato se kisla želodčna vsebina lahko vrača v požiralnik (zgaga).

Osnoven ukrep, ki vam ga za preprečevanje zaprtja priporočamo že od začetka nosečnosti dalje, je :

• uživanje zadostnih količin tekočin (najprimernejša je voda) ter prehrana bogata z vlakninami, sadjem, zelenjavo, stročnicami, polnovredno moko in raznimi kašami, neoluščenim rižem ter stročnicami. Laneno seme in seme indijskega trpotca z veliko tekočine povečata volumen črevesne vsebine in tako spodbudita delovanje črevesja.

• Koristi tudi redno gibanje.

• V primeru zgage je bolje, da se odrečete kofeinu in uživanju kisle, mastne in pekoče hrane.

• Pomaga tudi, če se izognete uživanju hrane 2 – 3 ure pred spanjem ter pitju mrzlih tekočin.

• Nekaterim pomaga spanje z vzdignjenim vzglavjem, ki preprečuje zatekanje želodčne vsebine nazaj iz želodca.

Večino nosečnostnih sprememb povzročijo hormoni, katerih ravnovesje je v nosečnosti drugačno kot v nenosečem stanju. Bruhanje in slabost sta stranska učinka povečane količine hormona hCG v telesu. Običajno se pojavljata v prvem tromesečju, včasih pa lahko trajata tudi dlje časa. Kljub temu, da stanje imenujejo jutranja slabost, ni nujno omejeno le na jutranji čas. Če se soočate s slabostjo, vam svetujemo, da se izogibate začinjeni in mastni hrani. Izkušnje kažejo, da nekaterim nosečnicam pomaga, da zjutraj, še preden vstanejo, zaužijejo suhe prigrizke (nekateri menijo, da je stanje povezano z nizko vrednostjo ogljikovih hidratov). Čez dan priporočamo uživanje več majhnih obrokov hrane ter pitje manjših količin tekočine. Večerni obrok naj bo sestavljen pretežno iz beljakovin. Občutek lakote in žeje lahko slabost še poslabšata. Nekateri svetujejo prehrano, bogato z vlakninami, kar omogoči zadosten vnos vitamina B6 in cinka, ki naj bi olajšala nelagodje. Pomaga lahko ingver.

Več koristnih informacij o tegobah in težavah v nosečnosti ter kako si lahko pomagate najdete na spletni strani www. Zdaj.net.

Uredila: Jadranka Jovanović

Nacionalni inštitut za javno zdravje OE Murska Sobota

(VIR: http://zdaj.net/sl/zdravi-nasveti/zelite-izvedeti-zakaj-imajo-nosecnice-tezave-s-prebavo/)