Ajda, kar sejemo to žanjemo
Ajda, kar sejemo to žanjemo
21. 4. 2021
Janez R.
360
Ajda – vsestransko uporabna kulturna rastlina
Ohranjanje ajde, ki so jo še pred pol stoletja naši predniki pridelali v velikih
količinah in posledično skrb za čebele, pomen lokalno pridelane hrane,
osveščanje, povečanje izkoriščenosti kmetijski zemljišč,…so le nekateri od
razlogov, zaradi katerih je Čebelarska zveza Slovenije, kot pobudnik in
koordinator projekta »Kar sejemo, to žanjemo«, leta 2014 skupaj s partnerji,
začela s spodbujanjem setve medovite ajde. Ajda je kulturna rastlina, ki je
pomembna tudi pri kolobarjenju in ne potrebuje škropljenja, kar pomembno
prispeva tudi k ekološkemu kmetijstvu. Je tudi uspešna v boju proti plevelom.
Projekt »Kar sejemo, to žanjemo« je povezoval številne partnerje. Sodelovali
so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska
zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, kmetijske šole in ostali
partnerji. Vsak od njih je po svojih najboljših močeh prispeval k povečanju
prepoznavnosti medovite ajde. Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in
razvoj podeželja so se kmetijske površine posejane z ajdo povečale iz 3.022
ha v letu 2015, na 6.432 ha v letu 2020. To pomeni, da so se kmetijske
površine, posejane z ajdo v zadnjih petih letih v Sloveniji podvojile.
V tabeli so prikazani podatki po letih.

Nataša Klemenčič Štrukelj
Ohranjanje ajde, ki so jo še pred pol stoletja naši predniki pridelali v velikih
količinah in posledično skrb za čebele, pomen lokalno pridelane hrane,
osveščanje, povečanje izkoriščenosti kmetijski zemljišč,…so le nekateri od
razlogov, zaradi katerih je Čebelarska zveza Slovenije, kot pobudnik in
koordinator projekta »Kar sejemo, to žanjemo«, leta 2014 skupaj s partnerji,
začela s spodbujanjem setve medovite ajde. Ajda je kulturna rastlina, ki je
pomembna tudi pri kolobarjenju in ne potrebuje škropljenja, kar pomembno
prispeva tudi k ekološkemu kmetijstvu. Je tudi uspešna v boju proti plevelom.
Projekt »Kar sejemo, to žanjemo« je povezoval številne partnerje. Sodelovali
so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska
zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, kmetijske šole in ostali
partnerji. Vsak od njih je po svojih najboljših močeh prispeval k povečanju
prepoznavnosti medovite ajde. Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in
razvoj podeželja so se kmetijske površine posejane z ajdo povečale iz 3.022
ha v letu 2015, na 6.432 ha v letu 2020. To pomeni, da so se kmetijske
površine, posejane z ajdo v zadnjih petih letih v Sloveniji podvojile.
V tabeli so prikazani podatki po letih.

Ajdo lahko sejemo kot glavni ali strniščni posevek. Glavni posevek sejemo od
začetka do konca maja, ko je dovolj toplo za kalitev in ni več nevarnosti slane.
V maju sejana ajda do spravila potrebuje od 11 do 12 tednov. Setev ajde kot
glavnega posevka se še posebej priporoča za območja, ki jih pogosto
prizadene suša. Strniščna ajda se seje po spravilu ozimnih žit, to je od 10. in
najkasneje do 25. julija. Cveti v avgustu ali septembru, ko v naravi začne
primanjkovati hrane za čebele. Za čebele so pomembne medovite sorte ajde,
to so Darja, Čebelica in Črna gorenjska. Ajdo sejemo na njive, kjer
predhodne poljščine niso bile premočno gnojene z dušikom. Podrobnejše
nasvete v zvezi s pridelavo ajde najdete v publikaciji Tehnologija pridelave
ajde, ki so jo pripravile strokovne službe Kmetijsko gozdarske zbornice
Slovenije.
Čebelarska zveza Slovenije je kot pobudnik in koordinator projekta »Kar
sejemo, to žanjemo« skupaj s partnerji pomembno prispevala k povečanju
setve ajde, spodbudila sodelovanje med čebelarji in kmeti ter posredno
vplivala na pridelavo tako zaželene domače, slovenske ajde. Z vključevanjem
kulinarike smo obudili tradicionalne jedi iz ajde in navdihnili sodobne kuharske
mojstre ter povečali pridelavo ajdovega medu.
Čebelarska zveza Slovenije skupaj s partnerji nadaljuje s spodbujanjem setve
medovitih kulturnih rastlin, kot so sončnice, buče in facelije.
Ponosni smo, da lahko prispevamo k ohranjanju narave in čebel!
Nataša Klemenčič Štrukelj