NIJZ-OBVESTILA IN ČLANKI MAREC 2023

S cepljenjem proti HPV - v boj proti raku

Pod okriljem Mednarodne zveze za obvladovanje raka, smo 4. februarja obeležili svetovni dan boja proti raku, ki je namenjen ozaveščanju o raku, spodbujanju aktivnosti preprečevanja, odkrivanja in zgodnjega zdravljenja raka. Poznavanje evropskega kodeksa proti raku, veliko prispeva zmanjšanju tveganja da posameznik zboli za rakom. Evropski kodeks se nanaša na 12 nasvetov proti raku, ki so neločljivo povezani z življenjskim slogom. Nanašajo se na dejavnike tveganja kot so kajenje, alkohol, pretirano izpostavljanje sončnim žarkom, ionizirajočim sevanjem ter varovalni dejavniki, kot so zdrava prehrana, redna telesna vadba in cepljenje, presejalni programi, dojenje.

Med nasveti je omenjeno tudi cepljenje, kamor spadata predvsem cepljenje proti virusu hepatitisa B in HPV ( humanim papiloma virusom). Prvi povzroča poškodbe jeter, ki lahko v redkih primerih privedejo do raka jeter. Cepljenje proti hepatitisu B se v Sloveniji izvaja kot del obveznega cepljenja, že pri otrocih. HPV pa je odgovoren za nastanek raka materničnega vratu.

Rak materničnega vratu je med vsemi raki najbolj preprečljiv, vendar je še vedno 4. najpogostejši rak  pri ženskah na svetu in eden najpogostejših rakov pri mlajših ženskah. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je za odpravo raka materničnega vratu  postavila tri cilje, in sicer 70 % udeležba žensk v presejalnih programih, ustrezno zdravljenih več kot 90 % odkritih predrakavih sprememb materničnega vratu ter 90 % precepljenost deklic proti humanim papilomavirusom (HPV).                  

Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive bolezni. V Sloveniji letno za rakom materničnega vratu zboli 100-120 žensk, 40-50 pa jih vsako leto umre. Zdravila za okužbo ni , zato je cepljenje najučinkovitejši ukrep za preprečevanje okužb s HPV in bolezni, ki jih povzročajo. Poleg cepljenja so pa seveda nujno potrebni redni ginekološki pregledi in odvzemi brisov materničnega vratu. To poteka v okviru presejalnega programa ZORA, ki je namenjena ženskam med 20.-64. letom starosti. Pregled in odvzem brisa pri ginekologu se izvaja na 3 leta.

Okužbe s HPV pa niso omejene samo na ženske, ampak lahko prizadenejo tudi moške, saj pri njih povzročajo raka zadnjika, penisa, ustnega dela žrela in genitalne bradavice. Poleg tega pa so moški tudi prenašalci okužb s HPV. Zato so v cepljenje proti HPV vključeni tudi dečki. Cepljenje proti HPV je priporočljivo in je krito s strani ZZZS, opravi pa se pri deklicah in dečkih v 6 . razredu osnovne šole. Cepljenje mora potekati namreč dovolj zgodaj, preden postanejo deklice/dečki spolno aktivni in je imunski odziv na cepljenje največji, poleg tega cepljenje že obstoječih okužb s HPV ne zdravi. Če povzamemo verjetnost, da posameznica zboli za rakom materničnega vratu se močno zmanjša, če je cepljena proti HPV in se udeležuje presejalnih pregledov.

Nina Vinder, dr. dent. med.

Nacionalni inštitut za javno zdravje OE Murska Sobota

Marec –mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke

Martin Ranfl dr.dent.med, specialist javnega zdravja, predstojnik OE NIJZ Murska Sobota

Rak na debelem črevesu in danki je eden izmed najpogostejših rakov v Sloveniji, med ženskami je na tretjem mestu med moškimi pa na četrtem in zavzema več kot 10 % vseh rakov. Letno za tem rakom zboli več kot 1300 oseb od tega več kot 800 moških in več kot 600 žensk. Zaradi te bolezni pa jih tudi več kot 700 vsako leto umre. Podatki za pomursko regijo kažejo, da letno  zboli skoraj 60 moških in okrog 40 žensk. Žal pa jih več kot 50 umre.  Vzpodbudno je, da tako število pojavov in število smrti zaradi te bolezni upada. Pomembno vlogo pri tem pa ima seveda tudi program Svit, program preprečevanja in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke.

Natančen vzrok za nastanek raka na debelem črevesu sicer ni znan, a raziskave kažejo, da gre za preplet številnih dejavnikov med katere sodita  nezdrav življenjski slog in starost, saj je večina bolnikov starejša od 50 let. Dejavniki tveganja pa so seveda so tudi črevesni polipi in vnetne črevesne bolezni. Poleg naštetega so dejavniki tveganja lahko tudi genetski, nekatere dedne bolezni, ki so sicer zelo redke, vendar pa zelo povečujejo tveganje za to obliko raka. Iz omenjenega sledijo tudi glavni načini, kako lahko bolezen preprečimo. Vezano na zdravo prehrano je bolje, da uživamo hrano pretežno rastlinskega izvora in čim manj rdečega mesa ter zmerni pri uporabi predelanega mesa. Izogibamo se hitri prehrani in sladkim pijačam. Alkoholnih pijač se poskušamo izogibati oziramo jih uživamo v zmernih količinah. Prav tako ne kadimo in smo vsak dan vsaj 30 minut zmerno telesno dejavni. Poleg omenjenega pa je ključno, da se odzovemo  vabilu v program Svit. Simptomi in znaki bolezni so lahko bolečine v trebuhu, vetrovi, napenjanje, spremembe v odvajanju blata, krči,  lahko pa se pojavi tudi krvavitev v blatu. Krvavitve so lahko tako obsežne, da lahko povzročajo slabokrvnost ter posledično utrujenost, vrtoglavico in splošno slabo počutje. Velikokrat pa je krvavitev s prostim očesom neopazna, hkrati pa bolezen napreduje počasi, brez opaznih ali vidnih simptomov. Zato je ključno da se udeležimo programa Svit, ki s testom na prikrito krvavitev v blatu služi za odkrivanje bolezni v zgodnji fazi, ko še ni izraženih simptomov. Zdravljenje pa je takrat hitrejše in uspešneje.

Program Svit je preventivni zdravstveni program, namenjen zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Vključuje osebe med 50. in 74. letom starosti, ki so vsaki 2 leti povabljeni, da se vključijo in opravijo test na prikrito krvavitev v blatu.  Na svoj domači naslov prejmejo povabilo za sodelovanje svprašalnikom. Ko vrnejo podpisano izjavo, prejmejo na dom dva testna kompleta za jemanje vzorcev. Vzorce vzamejo glede na priložena navodila v nekaj dnevnem presledku in jih posredujejo po pošti v priloženi ovojnici v Center Svit. Tisti, ki imajo pozitiven izvid so nato naročeni na nadaljnje preiskave oziroma kolonoskopijo, kjer se ugotovi vzrok krvavitve. Cilj je, da med navidezno zdravimi osebami odkrijemo tiste, pri katerih je velika verjetnost, da se iz sprememb na steni debelega črevesa in danke razvije rak ali pa celo  že imajo začetno obliko raka, in da se seveda te spremembe odstranijo.

Želja je, da bi dosegli vsaj 70% odzivnost v program, a podatki kažejo, da se še vedno vsaki tretji, ki je vključen v program povabilu ne odzove. Med moškimi celo skoraj vsak drugi ne sodeluje v programu. Odzivnost je namreč bila v Sloveniji v preteklem letu 63,4% (57,5% med moškimi in 68% med ženskami)  V Pomurju  se je odzivnost lani po dveh letih blagega upadanja spet nekoliko povišala, na 61,5% (leta 2021 je bila 60,9%). Odzivnost je bila med ženskami boljša, znašala je 67,3 %, žal pa je bila med moškimi le 55,3 %. K nižji odzivnosti prispeva več dejavnikov, vsekakor strah pred morebitno slabo diagnozo, strah pred nadaljnjimi preiskavami in zdravljenjem, ali pa posameznik pozabi, da je od zadnjega pregleda že minilo dve leti. Podatki kažejo, da je večina izvidov negativnih, hkrati pa v programu odkrijejo veliko primerov predrakavih sprememb in s tem preprečijo nastanek bolezni. Ko omenjamo kolonskopijo pa  je seveda res, da gre za enega izmed invazivnih diagnostičnih postopkov, ki pa je z napredkom medicine postal bistveno manj neprijeten. Zelo pomembno pa je tudi, da v programu sodelujemo vsaki dve leti.

Z aktivnostjo v medijih in skupnosti ter z željo za dosego zastavljenega cilja s sodelovanjem zdravstvenih delavcev, ambasadorjev in podpornikov programa  osveščamo in informiramo o resnosti bolezni in delovanju preventivnega programa. Osebe, ki želijo pridobiti dodatne informacije o programu lahko obiščejo spletno stran programa (www.program-svit.si), če potrebujejo pomoč pri izpolnjevanju Izjave o sodelovanju ali imajo vprašanja v zvezi z napotitvijo na kolonoskopijo lahko pišejo na svit@nijz.si ali pokličejo 01 620-45-21. Lahko pa se obrnejo tudi na Svitove kontaktne točke v zdravstvenih domovih, povprašajo svoje osebne zdravnike, lahko pa se obrnejo tudi na našo območno enoto NIJZ.

Za varovanje svojega zdravja lahko vsak izmed nas stori veliko  z redno telesno dejavnostjo, zdravo in uravnoteženo prehrano, z zdravim načinom življenja, seveda pa tudi z udeležbo v presejalnem programu Svit. Vse, ki prejmejo vabilo bi spodbudil, da se na vabilo odzovejo, svojce takih oseb pa bi povabil k temu, da svoje domače spodbudijo k sodelovanju v programu.

40 dni brez alkohola 2023: »VZEMIMO SE V RED« IN BODIMO ZGLED

»V red se vzemi« izvirno in zelo realistično izrazimo v našem prekrasnem narečju, ko želimo nekoga usmeriti na pravo pot, pravilno pot, k bolj urejenemu življenju.

K temu nas že osemnajsto leto zapored poziva tudi akcija 40 dni brez alkohola, kateri se zaradi skupnega cilja, in sicer vzpostavitve odgovornega odnosa do pitja alkohola, že šesto leto aktivno pridružujemo tudi na Nacionalnem institutu za javno zdravje.

Letošnje geslo akcije se glasi »Beseda zdravi« in s tem pozornost usmeri predvsem na svojce in otroke tistih oseb, ki imajo težave s pitjem alkohola, saj čezmerno pitje povzroča celo paleto različnih stisk v naših družinah, bodisi v slabih odnosih, nasilju, prometnih nesrečah in seveda bolezni. Slovenija spada med tako imenovane mokre kulture, kjer je poraba alkohola zelo visoka. Leta 2021 je registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca starejšega od 15 let znašala 10,62 l čistega alkohola. Temu seveda moramo prišteti še neregistrirano porabo, ki številko dvigne še vsaj za petino.

Kar 55% našega prebivalstva vsaj enkrat letno pije čezmerno, kar pomeni, da vsak drugi odrasli Slovenec vsaj enkrat v letu tvega ali pa že ima negativne posledice povzročene s pitjem alkoholnih pijač. Zaradi razlogov neposredno povezanih s pitjem alkoholnih pijač v Sloveniji na dan umrejo 3 osebe. Pitje alkohola je povezano tudi z več kot 200 bolezenskimi stanji in poškodbami. Ob tem seveda ne smemo pozabiti na vpliv na duševno zdravje, stiske in medosebne odnose. Stanje je zaskrbljujoče tudi pri mladih, saj vsak sedmi 15-letnik in vsak četrti 17-letnik posega po alkoholni pijači vsak teden.   

Starši in druge odrasle osebe smo zgled in pomembno vplivamo na odnos, ki ga bodo naši otroci in mladostniki razvili do pitja alkoholnih pijač. Seveda je naše lastno vedenje tisto, ki pušča največji vpliv. Zato je zelo pomembno, da se odločimo za odgovoren odnos do pitja alkohola po načelu »Čim manj ali nič«. Ključnega pomena je predvsem pogovor in zdrava komunikacija z našimi otroci in mladostniki kot sporoča tudi letošnje geslo »Beseda zdravi«.

Nacionalni inštitut preko programa Skupaj za zdravje, ki se izvaja v Centrih za krepitev zdravja in Zdravstveno vzgojnih centrih v Zdravstvenih domovih po Sloveniji nudi podporo vsem, ki se odločijo, da želijo zmanjšati pitje alkohola. Svetovanja so brezplačna in namenjena individualni podpori pri opuščanju tveganega in škodljivega alkohola. S temi svetovanji želimo zaustaviti pot, ki lahko vodi k zasvojenosti in hkrati omogočiti boljše življenje celotni njihovi ožji in širši okolici.

Morda bo letošnja akcija 40 dni brez alkohola tista, ki bo tistim, ki se odločijo za sodelovanje ponudila pozitivno izkušnjo, ki jo življenje brez alkohola lahko prinese in bo ta izkušnja postala njihov nov način življenja. Prednosti nepitja alkohola je veliko, vse od boljšega počutja, videza, odnosov, zdravja, celo prihranka denarja. Odziv na vabilo in sodelovanje v akciji je hkrati korak v pravo smer za naše zdravje in splošno dobro počutje kot tudi znamenje solidarnosti z vsemi tistimi, ki trpijo zaradi posledic povezanih s pitjem alkohola.

Jasmina Črnko Papić

Vir: www.sopa.si, www.nijz.si