Celotni/ neobjavljeni članki iz Naših Novin št. 52
Celotni/ neobjavljeni članki iz Naših Novin št. 52
19. 12. 2023
Danilo Z. (Imenik zaposlenih)
467
Spoštovani, zaradi ogromno prejetih člankom, smo se v uredniškem odboru odločili, da nekatere ne bodo našli mesto v Naših Novinah( že zaradi tiskarskih omejitev) da jih v celoti objavimo tukaj na enem mestu:
MATJAŠEVCI V LETU 2023
Leto 2023 se počasi izteka. Pred nami je praznični december, ki po navadi poskrbi, da si malo oddahnemo od vsakdanjih skrbi, oziroma jih malo odrinemo vstran. Lahko pa se ozremo nazaj in pogledamo, kaj vse smo postorili, in ali smo izpolnili cilje, ki smo si jih zadali na začetku leta. V Matjaševcih se je preko leta marsikaj dogajalo.
Pred ŠRD Matjaševci je bil največji izziv organizacija občinskega turnirja v malem nogometu, ki je potekal konec meseca junija v naši vasi. Turnir je bil vzorno organiziran. Gledalci, ki jih je bilo kar veliko, so uživali v lepem vremenu, se družili in uživali v dobrem nogometu. Na njem so med seboj tekmovale ekipe posameznih vasi v občini, ki so na zelenici prikazovale svoje mojstrstvo. Tekme so bile vse po vrsti zelo zanimive. Razplet tekmovanja in sam žreb je hotel, da je o zmagovalcu odločala zadnja tekma med Matjaševci in Doličem. Tekma, ki se je končala z remijem ekip 1 : 1 je bila polna dinamike, lepih akcij, razburjenja in tudi malce vroče krvi med igralci. Zmagovalec turnirja je postala ekipa Doliča pred ekipo Matjaševcev zaradi boljše razlike v prejetih in danih zadetkih. Tretje mesto je osvojila ekipa iz Trdkove.
Drugače naša ekipa tekmuje v mednarodni veteranski ligi malega nogometa. V lanski sezoni 2022/2023 smo prvenstvo rezultatsko in kar se same igre tiče odigrali zelo slabo. Na koncu smo osvojili 6. mesto med osmimi ekipami. Sezono 2023/2024 smo odprli s porazom proti ekipi Monoštra. Naš pristop je bil drugačen z veliko volje in elana, kar se je kazalo čez cel jesenski del, vendar rezultatsko nismo bili najbolj uspešni kljub dobrim igram, ki smo jih kazali. Predvsem nam jo je zagodla poškodba Draga Rogana, ki je eden naših ključnih igralcev, nezbranost v ključnih trenutkih in nekompletnost ekipe na posameznih tekmah. Seveda je tudi sreča, ki največkrat ni bila na naši strani, dodala svoje. Trenutno zasedamo peto mesto. Udeležili smo se tudi veteranskega nogometnega turnirja v telovadnici OŠ Sv. Jurij, ki ga vsako leto organizira NK Goričanka Rogašovci. Prikazali smo zelo dobre igre in na koncu po dramatični končnici, kjer smo izgubili že skoraj dobljeno tekmo proti ekipi Gornjih Petrovcev, osvojili četrto mesto. Kot vsako leto se potrudimo, da organiziramo igranje nogometa na našem igrišču, ki je ustrezno vzdrževano čez celo leto. V zimskem času je kot vedno organizirana rekreacija v OŠ Kuzma.
Ekipa veterani ŠRD Matjaševci
Skupaj s PGD Matjaševci se trudimo, da je center naše vasi urejen, in da kaže spodobno podobo. S čistilno akcijo pa smo poskrbeli tudi za preostali del vasi. Poleg tega je bilo v vaško gasilskem domu opravljeno pleskanje sten, ki so bile že precej poškodovane. PGD Matjaševci je kot zmeraj opravljalo svoje poslanstvo. Tako smo opravljali vaje, se udeležili izobraževanj v gasilstvu, izveden je bil vsakoletni pregled društva in vaja v mesecu požarne varnosti v okviru Gasilske zveze občine Kuzma, ki je potekala v Domu oskrbovancev Kuzma. Seveda smo se udeležili tudi občinskega gasilskega tekmovanja v Kuzmi, kjer smo osvojili drugo in tretje mesto.
Člani PGD Matjaševci pred tekmovanjem v Kuzmi
Kot tudi drugje po Sloveniji nas letos vremenske ujme niso izpustile. Pri tem je bilo opravljenih več intervencij zaradi podrtih dreves, plazov v vasi in poplavljanja centra vasi.
Odstranjevanje posledic neurja – cesta Tauka-Matjaševci-Kuzma – operativci PGD Matjaševci.
Stalnica našega družabnega življenja so že od nekdaj domače nogometne tekme ŠRD Matjaševci, postavitev mlaja ob prazniku dela ter proščenji pri kapeli in Totovem križu, kjer je bil s strani vernikov postavljen nov križ z obnovljenimi kipi. Letos smo po treh letih premora zaradi covida znova organizirali prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu. Čaka nas še postavitev adventnega venca in okrasitev jelke v tem prihajajočem adventnem času. To je čas, ki ga namenjamo družini in prijateljem. Želim vam, da v miru in v bližini vaših najdražjih preživite prijetne praznike ter veliko zdravja in sreče v letu 2024. Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki s svojim delom, prisotnostjo in finančno pomočjo omogočate delovanje društev ter s tem prispevate k razvoju in dobremu vzdušju v vasi.
Patricij Žohar
DIAGONALA 335 ŽE SEDMIČ IZ TRDKOVE DO PORTOROŽA
Diagonala 335 je tradicionalno dobrodelno kolesarjenje od Trdkove do Portoroža, v sklopu katerega kolesarji prevozijo 335 kilometrov. Dogodek ima dobrodelno noto, zbirajo se donacije za pomoč mladim športnikom iz socialno ogroženih okolij. Letošnja novost je omejitev števila udeležencev na 100. Ob tej priložnosti smo z organizatorjem prireditve, g. Simonom Erženom, naredili krajši intervju.
1. Letos se že sedmič podajate na pot iz Trdkove do Portoroža. Ob tej lepi številki bi se za na kratko vrnili na sam začetek.
Kako je prišlo do ideje za organizacijo Diagonale 335?
Pred letom 2017, ko je prvič potekala Diagonala, sem že potoval po svetu in ugotovil, da kolesarim po diagonali vsake posamezne države, in zato sem se tudi odločil, da prekolesarim Slovenijo po diagonali. Ker je bila to zame takrat še nepredstavljiva razdalja, prekolesariti Slovenijo v enem dnevu, sem si postavil izziv, da bi rad prekolesaril Slovenijo v upanju, da se mi še kdo pridruži.
Zakaj Trdkova?
Načeloma daljša razdalja po diagonali je iz Hodoša, ampak mi kot točka ni bila zanimiva, ravno zaradi tega, ker je v Trdkovi, bom rekel, neka posebna energija, kjer je Tromeja neka posebna točka, ki ima geodetski pomen.
Kako ste navezali stik z lokalnim prebivalstvom?
Že na prvi Diagonali so se nam pridružili domačini iz prve hiše in tako smo hitro navezali stik. Pred štartom, ob polnoči, v bistvu niti niso vedeli, zakaj se gre, ker do takrat nismo še nobenega obveščali, ker nas niti ni bilo dosti, na samem začetku je štartalo deset, enajst kolesarjev. Vsako leto smo se povezali, rekli so nam, da naj že prej povemo, da bodo tudi »lokalci« nekaj pripravili za popotnico in tako se je začelo … Prekmurci so kar dosti udeleženi ne samo pri sami organizaciji, ampak tudi pri sami izvedbi, pri samem kolesarjenju. Povezali smo se tudi z različnimi kolesarji iz Prekmurja in z nekaterimi še sedaj skupaj kolesarimo. Domačini nam pomagajo urediti tudi kakšnega sponzorja, zato smo jim izredno hvaležni, da so se tako vključili. Energija je bolj opazna kot pa nekje na drugih točkah po trasi. Z domačini iz Trdkove smo se povezali tudi na tak način, da nas vedno povabijo na postavitev mlaja v Trdkovi pred gasilskim domom in izobesijo našo zastavo Diagonale 335, za kar smo jim zelo hvaležni in ponosni nase. To je edina točka, kjer naša zastava plapola celo leto.
Kakšen je po sedmih letih uspešnega sodelovanja vaš odnos z domačini iz Trdkove?
Na splošno so mi ljudje iz Prekmurja osebno zelo blizu. Odnos z domačini iz Trdkovi je super, z nekaterimi smo še sedaj v kontaktu. Vsako leto sproti se dogovarjamo za novo izvedbo, kdo bo kaj naredil, kako se bomo pripravili, skupaj sodelujemo, vsi smo v bistvu veseli skupnega sodelovanja in se imamo fajn, ko spet pride do dogodka, kjer se lahko spet malo družimo in tudi izvemo kaj novega.
So bili posamezniki iz Trdkove udeleženi tudi na zaključku Diagonale v Portorožu? Na kakšen način?
Gospod Stanko Žampar je enkrat vozil naš kombi, kasneje še Igor Ficko. Seveda brez glavne pomoči predsednika gasilskega društva, g. Dejana Bevca, ne bi šlo. Prvih nekaj let je zelo aktivno sodelovala tudi Samanta Emberšič in ostali.
Kako kot rekreativni kolesar gledate na razvoj turizma v tem koncu Goričkega?
Mislim, da je to edinstven in super dogodek, ki praktično poveže kolesarstvo s cele Slovenije, tudi iz tujine smo jih nekaj že imeli, da se podajo na Goričko. Na žalost ali na srečo, kakorkoli vzamemo, je to opolnoči in zaradi tega ne vidijo kaj dosti Goričkega, razen, če pridejo par ur prej, že v petek (štart je s petka na soboto) ali pa tudi, če kdo pride kak dan prej in naredi kak kilometer več po Goričkem. To je izjemno privlačen dogodek za razvoj turizma v regiji.
2. Koliko časa zavzamejo priprave na prireditev? Kaj vse je kot organizator potrebno postoriti, da se Diagonala 335 uspešno izvede? Koliko postankov je na poti?
Postoriti je potrebno kar nekaj stvari, predvsem organizacijo samega dogodka, s katero se ukvarjamo v zadnjem mesecu. Prej se je potrebno ukvarjati s sponzorji, s pripravo trase, z vsemi tistimi, ki bodo na progi ali kako drugače sodelovali s pomočjo kakšnih produktov ali pripravo hrane, pijače … Veliko dela je s samo organizacijo posameznih naših promo točk, ki so se skozi obdobja prve Diagonale do danes sicer spreminjale, ampak še vedno jih je nekaj ostalo fiksnih, le-te so cilj v Portorožu. Sledi promo točka na Trojanah (krofi) in seveda Ljubljana, pri Grofu postojanka in promo točka (prva, po celi noči kolesarjenja, ko pridejo zjutraj pri Grofu, da dobijo okrepčilo), in potem od Ljubljane naprej, Prepih (malo pred Postojno), nato v Kozini in na koncu v Portorožu. Postankov je sicer še več, to so te glavne točke, kjer imamo ljudi in se lahko tudi okrepčajo. Diagonala ni tekmovanje, in ravno to je tisto, kar ljudi vleče na kolesarjenje, da se ne štopa čas. Vsak gre svoj tempo in se lahko večkrat ustavi. Pomembno je, da pride na cilj in premaga razdaljo v svoji glavi, seveda pa tudi z nogami.
V letu 2023 ste v sklopu priprave na prireditev Diagonala 335 organizirali pet pripravljalnih tur. Kakšen je bil namen tur? Kakšen je bil odziv udeležencev?
Odziv udeležencev je bil izjemen. Namen teh tur je to, da ljudi že počasi pripravimo na dolgo pot, da se lahko z nami po različnih koncih Slovenije pripravljajo. Začnemo vedno v Prekmurju, nekje 160 kilometrov po Goričkem in nadaljujemo po Prekmurju, da si malo pretegnejo noge na začetku sezone. Ko se približujemo glavnemu dogodku, se razdalje na turih počasi stopnjujejo, v povprečju nekje 200-kilometrske ture, da se ljudje pripravijo. Po navadi se v Prekmurju ture udeleži največ kolesarjev, proti koncu število udeležencev vedno bolj pada, ampak nič zato, še vedno jih je od deset do dvajset na vsaki turi. Največ jih je bilo v Prekmurju 55 in takrat ljudje pač pridejo iz lokalnih brlogov, lokalne skupnosti in lokalnih krajev, da se udeležijo dogodka. Kolesarji praktično prihajajo iz cele Slovenije v Prekmurje, na Gorenjsko in po različnih lokacijah. Namen ture je tudi ta, da spoznamo različne konce Slovenije poleg tega, da se pripravimo na Diagonalo 335, in da celotno prireditev, ki se začne uradno s turami, naredimo turistično bolj razgibane, da ljudje dobijo še nekaj informacij o sami Diagonali 335, in da se jih lahko še več pridruži.
Kdo je častni ambasador prireditve Diagonala 335 in kakšno je njegovo mnenje o sami prireditvi?
V letošnjem letu ni bilo ambasadorja, smo pa imeli ambasadorja v letu 2021, kjer je bil glavni ambasador olimpijec Jakov Fak. Bil je zelo navdušen, podpira takšno prireditev. Skupaj z njim v društvu SIMA podpiramo gibanje, kajti gibanje je vir zdravja. Želimo, da se čim več ljudi na ta dan giblje. Mi se pač gibamo na kolesih, drugi pa naj se vsak po svoje, vsak v svojem športu … važno je, da se ljudje gibajo … Njegovo mnenje o sami prireditvi je zelo pozitivno. Poleg tega smo imeli v istem letu še tri ambasadorje, in sicer: Andreja Gulič, Tina Žarki in Rok Potočnik, ki so prav tako pred, med in po dogodku skrbeli za promocijo dogodka in spodbujali vrednote gibanja med soljudmi.
A ste imeli v preteklih letih veliko nevšečnosti z vremenom?
Mislim, da je bilo doslej v sedmih prireditvah enkrat, ko je res deževalo pol poti, leta 2020. Drugače pa smo imeli res super vreme, bilo je toplo, tako da ni bilo nobenih problemov, kajti konec koncev Diagonala 335 vedno poteka tretjo soboto v juniju in takrat je po navadi kar toplo.
Lahko bralcem zaupate kakšen pripetljaj/anekdoto, ki se je vam osebno ali kolesarjem pripetila na poti do Portoroža?
Teh pripetljajev je kar nekaj. Osebno sem doživel, da je leta 2020 nekje ob pol petih zjutraj pri Makolah v skupino kolesarjev priletela srna, in seveda nisem mogel več nič ukreniti, tako da sem srno zbil in seveda zlomil tretjo dlančnico na levi roki, srna pa je odvihrala naprej …, medtem ko je moje kolo bilo povsem uničeno … Glede na to, da je pot dolga, ljudje pa niso najbolj vešči v uporabi GPS naprav (čeprav pred startom prejmejo track trase), je v teh letih tekom trase zašlo kar nekaj kolesarjev z označene poti (pri Postojni so se namesto proti morju peljali proti Predjamskemu gradu). Na tak način so naredili kak kilometer zraven. To zna biti na tako dolgi progi utrujajoče, že to, da se izgubiš, nato pa še dodatni kilometri, pa tudi psihično za nekatere…, ampak na koncu so vsi nekako prišli do cilja. Letos je bila na cilju največja starostna razlika, med njima je bilo kar 53 let razlike (najmlajši udeleženec je bil star trinajst let, najstarejši pa šestinsedemdeset).
Zakaj ste letos omejili število udeležencev na 100?
Omejili smo jih zaradi tega, ker je organizacijsko in logistično to izjemno zahteven dogodek, in ugotovili smo, da je še vzdržna številka. Mogoče se bomo te omejitve držali tudi v prihodnje, bomo videli, kako se bomo zmenili v prihodnje …
3. Sama prireditev Diagonala 335 ima tudi dobrodelno noto.
Že od samega začetka zbiramo sredstva, predvsem finančna za športnike iz socialno ogroženih okolij, in sicer zadnja leta gre za projekt Botrstvo v športu, ki spada med globalne projekte, ki ga vodita Olimpijski komite Slovenije, Združenje športnih zvez in Zveza prijateljev mladine (ZPM) Moste-Polje, ki jim vsa donacijska sredstva doniramo vsako leto.
Na kakšen način jih lahko podprejo bralci intervjuja?
Bralci lahko podprejo projekt na različne načine. V vseh primerih se donacija nakaže, le-to pa lahko izvedejo direktno na ZPM projekt Botrstvo v športu, na naše društvo SIMA, ali pa nas kontaktirajo na e-mail: info@diagonala335.si, in tako prispevajo za projekt Botrstvo v športu. Donacije se zbirajo celo leto, pospešeno pa v času izvedbe dogodka na sam dan dogodka.
Morda lahko izpostavite kako uspešno zgodbo (primer športnika), ko ste prav s pomočjo donacij iz Diagonale 335 pripomogli k razvoju mladega športnika/športnice (njegove športne kariere)?
Mi podatka o teh uspešnih konkretnih zgodbah nimamo. Vsekakor pa se da prebrati več o projektu na njihovi spletni strani.
Ob zaključku našega pogovora vam želimo še veliko uspešno izvedenih Diagonal 335!
Aleš ROPOŠA
Fotografije: Janja RAZPOTNIK
ALEŠ ROPOŠA: IZID NOVE PESNIŠKE ZBIRKE SLAVOSPEV
V mesecu aprilu, ravno pred velikonočnimi prazniki, je na svet »prijokal« moj tretji knjižni otrok, druga pesniška zbirka, Slavospev.
Pesniška zbirka Slavospev vsebuje 46 pesmi, ki so razdeljene v 5 vsebinskih sklopov: Zimske radosti (8 pesmi), Amor-Kupidova puščica (11 pesmi), Razpoloženjske (11 pesmi), Aktualno (6 pesmi) in Iz narave, ljudje in običaji (10 pesmi).
Pesmi, ki so objavljene v pričujoči zbirki, so nastajale med letoma 2021 in 2023. Nekatere izmed njih so bile objavljene v zbornikih Stopinje in Porabski koledar, v občinskem glasilu Naše Novine ali poslane na različne literarne natečaje. Šest pesmi iz zbirke Slavospev je bilo marca 2023 objavljenih v prvi slovenski literarni on-line reviji locutio.si, pesmi si lahko bralci preberejo na spletni strani omenjene revije.
NOTRANJA OPREMA KNJIGE
Naslovnico in fotografijo v zbirki je prispevala Violeta Celec, pedagoška delavka iz Murske Sobote, sicer tudi avtorica romana Tihi šepet njenih korakov. Omenjena fotografija (v zbirki na strani 31) prikazuje Dobrovniško jezero iz leta 2017.
V pesniški zbirki Slavospev so tri avtorske fotografije – na koncu prvega sklopa Zimske radosti najdemo prvo fotografijo (na strani 17), maketo kuzemske cerkve. Pesniški sklop Razpoloženjske končuje motiv zasneženega drevesa iz gozda (str. 49). Zadnjo fotografijo v pesniški zbirki bodo bralci našli na str. 58–59 – motiv domačega koruznika v zimski idili.
ODLOMEK IZ SPREMNE BESEDE ROBERTA TITANA FELIXA (str. 76–77)
Pesniška zbirka Slavospev se od predhodne ne razlikuje samo po nekoliko manjšem obsegu, ampak tudi po tem, da je vpetost njegove pesniške govorice v neki konkreten topos postala samoumevna in nevprašljiva. Avtor se ne išče več v razmerju do nekega drugega sveta, ampak išče izrazni potencial in pesniški nagovor v svetu, iz katerega piše.
Vidno je, da je avtor našel svoj estetski izraz, od tod tudi bolj uravnotežena in premišljena razpostavitev materiala. Prve pesniške zbirke so pač vedno takšne, da nastajajo nekoliko dlje časa in povzemajo daljši ustvarjalni razvoj, zato tudi avtorji bolj »temeljito« predstavijo, kako se je njihova govorica razvijala do stopnje, da so jo lahko sami pred sabo prepoznali kot (dovolj) »zrelo« in se odločili za natis.
Premišljena pa je tudi struktura pesniške zbirke, pri čemer je zanimivo, da je avtor posegel po dandanes manj ustaljenem načinu razpostavitve. Za posamezne sklope ni poiskal simboličnih naslovov, ampak izpostavil osnovno idejno-tematsko naravnanost posameznega sklopa, pri čemer je še bolj neposredno zakoličil prostor, iz katerega piše, in ki je v tej pesniški zbirki tudi postal njegov notranji pesniški prostor s prepoznavnimi, obenem pa samosvojimi koordinatami.
LITERARNI NASTOPI
Dnevi knjige v MIKK Murska Sobota, 21. 4. 2023
V petek, 21. aprila 2023, ob 19.00 so ob dnevih knjige v klubskih prostorih Mladinskega informativnega in kulturnega kluba Murska Sobota (MIKK) pripravili branje pomurskih pesnikov in pesnic. Dogodek je povezovala Lučka Zorko. Reklamiran je bil preko socialnih omrežij (FB, Instagram) in preko radia Murski val.
Nastopili so pomurski pesniki in pesnice: Branko Pintarič, Klarisa Jovanović, Sara Krager, Lučka Zorko, Robert Titan Felix, Karel Turner, Judit Zágorec-Csuka, Aleš Ropoša in Denis Režonja.
Iz nove, druge pesniške zbirke Slavospev, sem prebral naslednje pesmi: Pajdaš, Hosta, Kresovi, Valovi moje reke, Polna luna, Kokot, Romantična duša in Danes ne gre.
Nastop na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota, 26. 5. 2023
Na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota je 26. 05. 2023 ob 18.00 potekal 6. literarni večer. Večer je bil posvečen pisatelju Ivanu Tavčarju. Nastopil sem s kratko zgodbo Poroka dveh sestra in s štirimi pesmimi iz nove pesniške zbirke Slavospev – Koline, Grunt, Vulkan in Pajdaš (narečna pesem). Dijaki so v kulturnem programu prebrali pesmi Goričko in Gorička idila iz pesniškega prvenca Planet Goričko.
Nastop na 24. občinskem prazniku Občine Kuzma, 3. 7. 2023
Osrednji del prireditve se je pričel ob 12.00 in trajal dobro uro. Prebral sem svoji pesmi Vulkan (druga pesniška zbirka Slavospev, Zavod Volosov hram, 2023) in Avgust (pesniški prvenec Planet Goričko, Kulturni center Maribor, 2021).
MEDIJI
Po izidu pesniške zbirke se je 26. aprila 2023 ob 12. uri na radiu Monošter predvajal moj intervju, v katerem sem spregovoril o izidu pesniškega prvenca Planet Goričko (Kulturni center Maribor, 2021) in aktualnem izidu pesniške zbirke Slavospev (Zavod Volosov hram, 2023).
V začetku maja 2023 je o obeh pesniških zbirkah izšel članek Po Planeti Goričko ške Slavospev v časopisu Tednik Porabje.
KNJIŽNICA
Po podatkih slovenskega knjižničnega informacijskega sistema COBISS je pesniška zbirka Slavospev na dan 3. 11. 2023 na voljo za izposojo v petih knjižnicah po Sloveniji: Srednja zdravstvena šola Murska Sobota (5 izvodov), Knjižnica Ivana Potrča, Ptuj (1 izvod), Mariborska knjižnica (1 izvod), Univerzitetna knjižnica Maribor (1 izvod) in Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana (1 izvod).
Aleš Ropoša
Instrumentalna skupina BINKOŠTNE CERKVE NUSKOVA
OTROK IN GLASBA
Svoje otroke že kot dojenčke prinašamo v Božji dom, dnevno tudi v svojih molitvah prosimo Troedinega Boga, da jih vodi in blagoslavlja že na začetku njihovega življenja. Ko otrok izgovarja svoje prve zloge, čeprav v mogoče nerazumljivih besedicah, že zaznamo tudi njegove prve melodije …
Teh nikakor ne smemo zanemariti! Kolikor je le mogoče, sodelujmo z njim, mu prepevajmo, ga vzpodbujajmo k aktivnosti v glasbi, saj je to eden od čudovitih načinov čaščenja Božjega imena in na spontani način učenja materinega jezika.
GLASBENO IZOBRAŽEVANJE
Veliko staršev svoje otroke že v zgodnjih letih otroštva vpiše v najbližjo nižjo glasbeno šolo, kjer se izobražujejo pod strokovnim vodstvom svojih učiteljev oz. mentorjev.
Da pa spoznavanje in vadenje instrumenta ne bi bilo samo za šolsko oceno, jih ob tem tudi v cerkvi vzpodbujamo, jim pomagamo na vse možne načine, da to strokovno pridobljeno znanje uporabijo in prenesejo v 'svoj svet glasbe'.
Seveda je možno pridobljeno znanje usmeriti v profesionalno ali amatersko smer. Za vsemi pa stojimo z vso odgovornostjo.
24. februar 2004 vaja pri Nadi
Ko sem že pred veliko leti nazaj opazovala množico otrok, ki so prihajali in odhajali skozi tista velika vrata stare murskosoboške glasbene šole, sem se spraševala: »Le kje bodo čez nekaj let pristali vsi ti instrumenti, ki jih ti otroci s takim veseljem sedaj nosijo v svojih rokah?« Le majhen odstotek se jih namreč ob zaključku nižje glasbene šole odloči za nadaljnje šolanje v tej smeri. Nekaj se jih ima možnost priključiti godbam ali kakšnim skupinam. Največji del teh otrok in skupaj z njimi njihovih staršev pa je svoje nastope doživljalo le na produkcijah glasbene šole, kajti skozi vsa ta leta ni bilo poskrbljeno zanje, da bi svoje sposobnosti in že pridobljeno znanje poskusili izraziti tudi na drug način in v drugih okoliščinah.
5. september 2004 BC Nuskova – nastop
GENERACIJE GLASBENIKOV
Da ne bi šel ves trud, čas in denar, ki ga veliko staršev vlaga v glasbeno šolanje svojih otrok v prazno,
smo se v naši cerkvi že pred leti odločili, da bomo tudi sami prispevali in vlagali v razvoj glasbene dejavnosti otrok, mladine in seveda tudi vseh odraslih, ki si to želijo.
S hvaležnostjo dragemu Bogu za vso njegovo pomoč vam z veseljem predstavljam prvo generacijo glasbenikov, ki so svojo glasbeno pot začeli že pred dobrimi dvajsetimi leti, in tudi že naslednje generacije, ki se jim postopoma priključujejo novi, mladi glasbeniki.
Že v prvem in drugem letniku nižje glasbene šole zanje pišemo lažje, njim prilagojene skladbe, ki jih potem na bogoslužjih z veseljem zaigrajo. Najprej nastopajo kot posamezniki, potem pa jih že kar hitro navajamo na »skupinsko izvajanje«.
Pripravili smo tudi dejavnosti oz. projekte, ki otroke še dodatno motivirajo za delo in prispevajo k večji kakovosti izvedbe. To so dodatne in zanimivejše vaje, otroška srečanja, otroški koncerti, ipd.
1. junij 2008 BC Nuskova – nastop ob Biblijskem krstu
Nekateri od njih znajo igrati tudi na več instrumentov in vedno znova v njih odkrivam nove ideje in želje.
V prvi instrumentalni zasedbi je bilo osem članov, kar pa se skozi leta vedno spreminja, saj posameznike oddalji študij, služba, poroka ali kakšen drugi vzrok, ki jim prepreči prihod na vaje in nastope.
15. april 2012 Kulturna dvorana Rogašovci – koncert
Leta 2011 se je tej prvi zasedbi uresničila tiha želja, saj so posneli svojo zgoščenko z naslovom Simfonija slavljenja, ki so jo z veseljem tudi predstavili. Izmed vseh pesmi, ki so se jih naučili v prvem desetletju, so izbrali petnajst njim najljubših skladb. Vse skladbe, ki jih igrajo, so zahtevale precej truda in časa za pripravo kakor tudi za vajo in izvedbo, vendar so se zelo radi družili, učili, skupaj utrjevali in tako že na vajah kot na nastopih proslavljali Troedinega Boga.
V začetku smo jih poimenovali Mali orkester, potem Mladi orkester in hitro za tem so si izmed mnogih predlogov sami izbrali ime Mana, kajti s svojimi talenti, ki jim jih je zaupal njihov vsemogočni Stvarnik, želijo res biti prava nebeška hrana, ki bo prinašala blagoslov še mnogim ljudem.
4. oktober 2016 Gornji Senik – koncert
Že nekaj let svoje skladbe izvajajo na koncertih pevskega zbora Maranata in tudi na koncertih Tamburaškega zbora. Igrali so po raznih krajih ter različnih cerkvah in dvoranah naše domovine kakor tudi preko meja. Vedno pa se zelo radi odpravimo k našim dragim rojakom v Porabje.
TAKO NAPREJ
V binkoštni cerkvi Nuskova že več desetletij ugotavljamo, da se takšen pristop dela z malimi glasbeniki zelo pozitivno obrestuje, zato s takšnim odprtim načinom, kjer se ima res vsak otrok možnost vključiti, nadaljujemo oz. vztrajno delamo.
Po božji milosti se trudimo, da sodelovanje z otroki kakor tudi z njihovimi starši poteka obojestransko, saj je le tako možno dobro in vztrajno delovati in s takšno živo glasbo nadaljevati.
20.oktober 2019 BC Nuskova – zahvalna nedelja 13.november 2022 BC Fokovci – obisk
Tako se je prva generacija 'prelevila' v drugo in že se oblikuje nova generacija »Instrumentalne skupine Mana«, ki se torej nenehno obnavlja in pomlajuje.
26. nov. 2022 Števanovci - Koncert
Skozi vsa ta leta smo v binkoštni cerkvi Nuskova imeli različne glasbene dejavnosti: glasbene delavnice, božične koncerte, velikonočne koncerte v sklopu občinskega praznika, otroške koncerte, reformacijske koncerte in še veliko več.
29. oktober 2023 BC Nuskova
Na vseh prireditvah, gostovanjih v drugih cerkvah, zahvalnih nedeljah ter v dvoranah in seveda na drugih dogodkih doma in preko meja skupina Mana vedno igra Bogu v čast ter vsem ljudem v blagoslov in veselje.
Na vse njihove nastope in koncerte ste vsi prisrčno dobrodošli!
Mentorica
Nada Kisilak Vouri
SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA 2023–2027
Novo obdobje razvoja podeželja, skupna kmetijska politika, subvencije 2023 – 2027 prinašajo nove zahteve za neposredna plačila ali po domače subvencije za kmetijstvo, ki jih vlagate prek subvencijskih vlog. Pred nami je novo obdobje, ki prinaša tudi nove zahteve oz. POGOJENOST, ki bi vam jo rad na kratko predstavil, in zajema vse, ki vlagate vloge za subvencije, in sicer:
Dobri kmetijski okoljski pogoji – DKOP 1: Ohranjanje trajnega travinja na podlagi deleža trajnega travinja v primerjavi na nacionalni ravni: Razmerje glede na leto 2018 se zmanjša za več kot 5 % oz. preseže delež preoranih površin. V tem primeru se morajo preorane površine spremeniti nazaj v trajno travinje.
DKOP 2: Varovanje mokrišč in šotišč.
DKOP 3: Prepovedano kurjenje na kmetijskih zemljiščih, ostankov rastlin in strnišč.
DKOP 4: Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov; obvezna je vzpostavitev varovalnih pasov brez kmetijske pridelave ob vodotokih 1. reda 15 m, 2. reda 5 m in 3. reda 3 metre.
DKOP 5: Upravljanje obdelave za zmanjšanje tveganja degradacije in erozije tal, vključno z upoštevanjem naklona terena.
Ohranjanje teras, njivske površine z več kot 10 % naklona. Med 15. 11 in 15. 2. je potrebno izvajati vsaj en naveden ukrep:
· oranje po plastnicah,
· ohranitev strnišč,
· ozelenjevanje površin.
DKOP 6: Minimalna pokritost tal, da se prepreči gola zemlja v obdobjih, ki so najbolj občutljiva.
· Talna odeja se vzdržuje na vsaj 80 % kmetijskih njivskih površin v času od 15. 11. do 15. 2. naslednje leto.
· Ukrep: pokritost z rastlinami – ozelenitev, zastirka ali strnišče nepreorana površina.
DKOP 7: Kolobarjenje na ornih zemljiščih nad 10 hektarjev ornih površin.
· Obvezna je menjava posevkov, najkasneje po treh letih. Če je posevek isti, je potrebno med njima imeti podsevek, dosevek ali drugi glavni posevek, kar se šteje takoj po spravilu glavnega posevka, posejati je potrebno tudi drugi posevek v istem letu in se šteje kot kolobarni člen. Trave, DTM, TDM, praha in trajni nasadi so lahko več let.
· Kmetijska gospodarstva nad 75 % njivskih površin gojijo trave, DTM, TDM, praha ali kombinacija se ne štejejo in so izvzete iz tega ukrepa.
DKOP 8: Minimalni delež neproizvodnih površin ( PRAHA ), ohranjanje krajinskih značilnosti, omejitev rezanja mejic, omejevanje tujerodnih invazivnih rastlin. Ukrep zajame kmetijska gospodarstva, ki imajo nad 10 hektarjev njivskih ornih površin.
· PRAHA se šteje; praha brez posevka (preprečiti širjenje in razvoj plevelov), medonosni posevki, trave, DTM,TDM, površine ob vodotokih, krajinske značilnosti, mejice – pridelki se ne smejo uporabljati za krmo ali hrano živalim in ljudem; medonosne in ostale rastline se morejo uničiti takoj po cvetenju. Praha mora biti prisotna od 1. 1. do 31. 7. tekočega leta, brez FFS in gnojenja.
DKOP 9: Prepovedano je preusmeritve ali oranje trajnega travinja, opredeljenega kot okoljsko občutljivo trajno travinje na občutljivih Natura 2000-OOTT.
· Prepovedano je spreminjanje ali oranje trajnega travinja opredeljenega kot okoljsko občutljivo trajno travinje na območju Nature 2000.
Predpisane zahteve ravnanja PZR 1: Nadzorovanje razpršenih virov onesnaževanja s fosfati; gnojenje njivskih površin z gnojili, ki vsebujejo fosfor, se izvaja skladno z gnojilnimi načrti (na njivskih površinah, ki se gnojijo s mineralnim fosforjem, morajo biti narejene analize tal in gnojilni načrt). Predpis BO VERJETNO V LETU 2024 PREKLICAN, takšen je predlog!
PZR 2: Varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov
· Letni vnos dušika iz živinskih gnojil ne sme presegati 170 kg/ha.
PZR 3: Ohranjanje prosto živečih ptic
· Travniške površine, zatravljene in visokodebelne sadovnjake je potrebno vsaj enkrat obdelati do 15. 10. tekočega leta. Prepovedano je vzpostavljanje novih in obnavljanje obstoječih plantažnih gozdnih in hitro rastočih panjevce in nasadov tujerodnih rastlin (miskant, gojenje jagod, topinanbur, aronija, abesinska grizotija, paulownia).
PZR 4: Ohranjanje naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.
PZR 5: Varnost živali in krme.
PZR 6: Zdravstveno varstvo ljudi in živali.
PZR 7: Pravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev.
PZR 8: Pravilna uporaba, ravnanje in skladiščenje fitofarmacevtskih sredstev.
PZR 9: Dobrobit telet.
PZR 10: Dobrobit prašičev.
PZR 11: Dobrobit rejnih živali.
APLIKACIJA SOPOTNIK in FOTOSOPOTNIK
Aplikacija Sopotnik je prav tako novost v SKP 2023–2027, in sicer je satelitsko spremljanje površine zemlje, s katerim lahko tudi spremljajo kmetijske površine, obdelanost in prisotnost kmetijskih rastlin. Pri zbirnih vlogah od leta 2021 je dodana stran uporabniškega imena in gesla za vstop v aplikacijo SOPOTNIK. Prek te aplikacije morate spremljati kontrole vaših kmetijskih površin, ki vrši ARSKTRP – agencija, ki izplačuje denar za subvencije. Zato naj bi bilo tudi manj kontrol na terenu, prek te aplikacije in SMS sporočil so vam in bodo tudi v naslednjih letih javljali napake oz. boste morali pojasnjevati napake, če se bodo pojavljale. Zato je v bodoče obvezno pri zbirnih vlogah posredovati od nosilca KMG mobilno številko ali elektronski naslov. Fotosopotnik je nadaljevanje sopotnika, in sicer je aplikacija, s katero lahko slikate površine in jih posredujete pri razjasnitvi opozoril s strani kontrole.
Za vse podrobnosti prosimo, da se udeležujete predavanja Javne službe za kmetijsko svetovanje ali pa se obrnete osebno za podrobne informacije in pomoč.
Ob koncu leta vam želimo prijeten vstop v novo leto, zdravje, medsebojnega sodelovanja, seveda dobro letino na kmetijskih površinah in v hlevu ter boljši in primernejši status kmetijstva v družbi.
Slavko Krpič
PREDSTAVITEV DOSEŽKOV IN NASTOPOV LEONARDA KOBALA
Leonard Kobal je eden izmed srečnih prejemnikov plakete Občine Kuzma za izjemne pianistične dosežke, ki jo je dobil ob občinskem prazniku Občine Kuzma. Plaketa je potrditev o priznavanju in spoštovanju kulturnih dosežkov nasploh. Še posebej pa ga le-to osrečuje v domačem kraju.
Veseli ga, da s tem, ko deluje onkraj meje, lahko širi glas o neokrnjenih lepotah in kulturi domačega kraja. Hkrati pa si želi, da bi se še naprej dvigovala zavest o pomenu kvalitetnega kulturnega življenja, v katerem bi sodelovalo vse več občanov.
Nastopal je na velikih odrih, med drugim je 7. junija 2023 nastopal na Maturitetnem koncertu v veliki dvorani GŠ Varaždin z deli Bacha, Beethovna; Chopina, Pejaačevićeve, Liszta in Rachmaninova.
Slika_1: Koncert z orkestrom, Varaždin
Slika_2: Po tri etapnem mednarodnem tekmovanju Grand Prix 2023, med 15. finalisti,
osvojen zmagovalni pokal. Leonard z organizatorji Lions kluba Rijeka.
Do danes je izvedel vrsto solističnih in komornih nastopov ter nastopov z orkestri. V tem obdobju je konstantno nastopal na dogodkih in snemanjih pod okriljem Glasbene mladeži Varaždin, Koncertnim uradom v Varaždinu in občino Varaždin. V zadnjih letih je med drugim izvedel devet samostojnih klavirskih koncertov klasične glasbe ter se uvrstil v koncertni program z Varaždinskim komornim orkestrom na 51. in 52. Varaždinskih baročnih večerih, ki jih je predstavil tudi v slovenski televizijski oddaji o kulturi, Opus.
Njegova nadarjenost in vztrajnost pa sta mu prinesla številne nagrade:
-
TEMSIG 2022 v II. b kategoriji, 1. nagrada in 1. mesto ter posebna nagrada – klavirski seminar pod mentorstvom prof. Rubena Dalibaltayana v sezoni 2022/2023.
-
Tekmovanje Mladi talenti v Murski Soboti, nagrada za samostojni koncert v evangeličanski cerkvi v sklopu festivala Soboški dnevi.
-
61. Hrvaško regijsko tekmovanje mladih glasbenikov, HDGPP 2023.
Novska, 1. 3. 2023.
Klavir solo, V. kategorija: 1. mesto, I. nagrada.
-
61. Hrvaško državno tekmovanje, HDGPP 2023, Zagreb, 2. 4. 2023: 1. mesto v skupni uvrstitvi.
Tako je Leonard dvojni državni prvak v V. kategoriji klavir solo, in sicer lani (2022) TEMSIG v Sloveniji ter letos (2023) HDGPP na Hrvaškem.
-
60. Hrvaško regijsko in državno tekmovanje mladih glasbenikov, HDGPP 2023, komorna zasedba, obakrat I. nagrada.
-
6. mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov Oskar Rieding, kategorija 18–21 let, s svojo avtorsko kompozicijo, zlata plaketa.
-
Mednarodno tekmovanje Tartini 2022 v 5. kategoriji, klavir solo, 1. nagrada in posebna nagrada za izvedbo svoje skladbe.
-
Zmagovalec Grand Prix 2023 v Rijeki 15. in 16. aprila.
-
PIANO PYRAMID 2023, ki je potekalo v treh etapah, tri mesece in v treh krajih (Zagreb, Reka, Osijek), se je izteklo s finalnim nastopom v dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu. V zahtevni E-kategoriji je Leonard osvojil 1. mesto.
-
Na svečanosti, ki se je odvijala na varaždinski Fakulteti organizacije in informatike, 5. junija, je Rotary Club Varaždin podelil najboljšim dijakom in študentom Nagrado za izvrstnost "Prof. dr. sc. Franja Ruža" v šol. letu 2022/2023.
Ta čast nagrajene prepoznavnosti je letos pripadla tudi Leonardu za izjemne dosežke.
Slika_ 3: Piano Pyramid, 1. mesto, Maj 2023
Slika_4: pianist Leonard Kobal
Kot odličen dijak vsa štiri leta je maturiral na glasbeni šoli v Varaždinu, v razredu prof. Predraga Šanteka. Po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih svoje veščine in znanja prvo leto nadgrajuje na Akademiji umetnosti v Novem Sadu, v pianističnem razredu prof. Rite Kinke. Novo vzpodbudno okolje in sodelovanja z različnimi glasbeniki mu omogočajo vpogled v razsežnosti bodočega delovanja. To je obdobje popolne samostojnosti in prevzema odgovornosti za predan, intenziven študij. Hkrati pa se veseli prihodnjih prazničnih dni, ko mu bo omogočeno obiskati družino, sorodnike, priti ponovno v domači kraj, v gozdove, na prostrane poti …
Lukrecija Marič
17. GRAJSKI BAZAR Z GORIČKIMI MEŠTRI
Javni zavod Krajinski park Goričko je v sodelovanju z Goričkim drüjštvom za lepše vütro, 7. oktobra 2023, organiziral že 17. Grajski bazar z goričkimi meštri, na katerem je pred gradom Grad 33 ponudnikov domače in umetnostne obrti ter domačih in sladkih dobrot zagotavljalo pravo sejemsko vzdušje. Ponudbo na stojnicah je dopolnila še kulinarična ponudba. Sejemska ponudba je bila obogatena s poslikavo obraza, z lovom na zaklad, z ustvarjalnimi delavnicami, z vožnjo s kočijo, s fračarijo in z zabavnimi igrami.
Obiskovalce in razstavljavce sta nagovorili v. d. direktorja zavoda Darja Pajtler in županja Občine Grad Cvetka Ficko. Otroci so si ogledali predstavo V knjigi skriti zaklad Zavoda Enostavno prijatelji, v kulturnem programu pa so zaplesali in zapeli učenci OŠ Grad in OŠ Sveti Jurij. Sledil je nastop Ženske pevske skupine Rogašovci in uprizoritev skeča Inšpekcijski pregled kmetije Dramske skupine Močnikovi.
V nadaljevanju so bili javno pohvaljeni ter nagrajeni prejemniki priznanj za NAJ travnik, NAJ sadovnjak, NAJ ograček z brajdo v letu 2023 ter Skrbniki narave. Priznanja in nagrade so podelili Darja Pajtler, Gregor Domanjko, Tomaž Koltai in Marjetka Škafar. Goričko drüjštvo za lepše vütro se je ob 20. obletnici svojega delovanja za požrtvovalno delo v društvu zahvalilo Marti Horvat, Jožefu Rituperju, Stanki Dešnik in Štefki Fujs.
Na izboru za NAJ travnik sta prvo mesto osvojila zakonca Prietl za travnik v Dolencih, drugo mesto Štefan Malinovič iz Lončarovcev in Janez Gašpar iz Čepincev ter tretje mesto Marjana Fujs od Grada.
Na izboru za NAJ sadovnjak je letos prvo mesto v akciji osvojil Mitja Pörš iz Vučje Gomile, drugo mesto Silvija Šanca iz Središča in tretje mesto Slavko Časar iz Markovcev.
Na izboru za NAJ ograček z brajdo je prvo mesto v akciji zasedel ograček Samante Gomboc iz Dolnjih Slaveč in drugo mesto ograček zakoncev Auracher iz Sv. Jurija na Goričkem. Zahvalo za sodelovanje je prejel tudi Marko Sever, ki v odsotnosti lastnikov vzdržuje vrt in okolico. Vsem sodelujočim v akcijah se zahvaljujemo in jim čestitamo ter vabimo k sodelovanju v naslednjem letu.
Ime Skrbnik narave je bilo podeljeno Adolfu Gumilarju iz Cankove, Dejanu Horvatu iz Markovcev, Martinu in Jolanki Štuhec iz Markovcev in Pavlu Beco iz Budincev ter zahvala Dejanu Rocnerju iz Lončarovcev.
Za prijetno vzdušje v parku pred gradom je poskrbela glasbena zasedba Prašnati. Program prireditve je povezoval Bojan Rajk.
Obiskovalci so si poleg stalnih muzejskih zbirk in gostujočih razstav lahko na arkadnem hodniku gradu ogledali razstavo letošnjega fotografskega natečaja in v grajskem parku razstavo Goričko. Znate ka? Lejpo je!
Jesenska prireditev, ki je potekala v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, je bila zaradi raznovrstne ponudbe na stojnicah, kulturnega programa ter spremljevalnih aktivnosti dobro obiskana.
Zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko se zahvaljujemo vsem sodelujočim razstavljavcem, nastopajočim in podpornikom prireditve.
Naslednje leto bo Grajski bazar v soboto, 5. oktobra 2024.
Štefanija Fujs
SLOVESNOST OB 20- LETNICI RAZGLASITVE GORIČKEGA ZA KRAJINSKI PARK KOT DEL TRIDEŽELNEGA PARKA
Ob dvajsetletnici razglasitve Goričkega za Krajinski park, kar se je zgodilo na redni seji Vlade Republike Slovenije 9. oktobra 2003, so zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko pripravili slovesnost, ki je bila 8. oktobra 2023.
S sprejemom Uredbe vlade je Goričko postalo prepoznavno v slovenskem in širšem evropskem prostoru kot zavarovano območje narave po IUCN kriterijih kategorije 5 – Krajinski park in kot del Trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség. V 71. členu Zakona o ohranjanju narave je "Krajinski park območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost."
Goričko je deležno tega statusa zaradi ohranjenih in biotsko raznovrstnih delov narave v obdelani kulturni krajini, ki je skozi zgodovino nastala spričo samooskrbnega kmetovanja malih in srednje velikih večkulturnih kmetij.
Slovesnosti so se udeležili gostje in slavnostni govorniki, ki so pomembno vplivali na nastanek Krajinskega parka in njegov dvajsetletni razvoj: g. Mladen Berginc, g. Marko Maver, g. Matjaž Nemec, v. d. direktorja ga. Darja Pajtler, ga. Stanislava Dešnik, zaposleni v zavodu in gostje iz Avstrije ter Madžarske. Navzoče je pozdravila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ga. Irena Šinko.
Po slavnostnih nagovorih so bile podeljene zahvale sodelavcev Javnega zavoda Krajinski park Goričko 11 občinam v parku: Cankova, Dobrovnik, Grad, Gornji Petrovci, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci in Šalovci; 11 osnovnim šolam v parku: Grad, Kuzma, Cankova, Sv. Jurij, Gornji Petrovci, Šalovci, Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci, Kobilje, Fokovci, Bogojina, Puconci; in sodelujočim institucijam: Zavodu RS za varstvo narave, OE Maribor, Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Pomurskemu muzeju v Murski Soboti, Zavodu RS za gozdove, OE Murska Sobota, Kmetijsko gozdarskemu zavodu Murska Sobota, Ustanovi dr. Šiftarjeva fundacija, Zavodu za upravljanje kulturne dediščine Grad – Doživljajskemu parku Vulkanija. Zahvala je bila podeljena Goričkemu drüjštvu za lepše vütro in obema upravama sosednjih parkov, Naravnemu parku ob Rabi na Južnem Gradiščanskem in Narodnemu parku Őrség, ki vključuje slovensko Porabje na Madžarskem.
Na slovesnosti sta bili imenovani dve ambasadorki Krajinskega parka Goričko, ki sta se ob desetletnici Krajinskega parka Goričko pridružili prvima ambasadorjema akademiku g. dr. Antonu Vratuši in ge. Almi Vičar. Tako je naziv ambasadorka Krajinskega parka Goričko prejela ga. Zita Flisar Novak za dolgoletno strokovno sodelovanje pri nalogah z upravljanjem narave na kmetijskih zemljiščih, pri čemer je sodelovala od samega začetka z nasveti pri pripravi upravljavskega načrta z naravi prijaznim kmetovanjem, ohranjanju krajinskih prvin v kulturni krajini in pregledovanju biotske raznovrstnosti na travnikih. S parkom je sodeloval tudi njen preminuli soprog Ernest Novak, ki je veliko svojega časa posvetil razvoju vinogradništva in promociji Goričkega.
Kot druga je naziv ambasadorka Krajinskega parka Goričko prejela ga. Gordana Beltram za dolgoletno skrbništvo in strokovno sodelovanje pri varstvenih, upravljavskih in nadzornih nalogah, saj je bila dolgoletna skrbnica pogodbe Javnega zavoda Krajinski park Goričko na Ministrstvu za okolje in prostor, pri čemer je bdela nad poslovanjem in strokovnim delom ter v letu 2020 in 2021 intenzivno prispevala k dokončanju in sprejetju prvega načrta upravljanja Krajinskega parka Goričko za obdobje 2021–2025, za kar so ji zaposleni v JZ KPG neizmerno hvaležni.
Stanislava Dešnik
